|
|
RIBEZOVA RJA, MEHURJEVKA ZELENEGA BORA - CRONARTIUM RIBICOLA J.C. FISCHER Gostiteljske rastline Gliva okužuje petigličaste bore (pri nas Pinus strobus in Pinus cembra) in rastlinske vrste iz rodu Ribes. Bolezenska znamenja Julija se na zgornji strani ribezovih listov pojavijo rumene pegice, na spodnji pa svetlo rumena ležišča letnih trosov. Močno okuženo listje se suši in odpada, tako da lahko rastline popolnoma ogolijo. Pozno poleti se na spodnji strani oblikujejo rjavkasta lešišča zimslih trosov. Ti so združeni v stebričke, kar daje vtis, da je spodnja stran lista kosmata. Na skorji okuženega bora nastanejo ožigi in rakaste ranice. Na teh mestih se kasneje oblikujejo beli jezički oz. mehurji. Navadno se ves del rastline nad obolelim mestom propade. Razvojni krog Spomladi na skorji bora nastanejo ožigi in rakaste ranice. Na njihovem območju najprej nastanejo spermogoniji. Po kopulaciji heterotaličnih celic se oblikuje dikariontski micelij in na njem snežno beli jezički z oranžno rumenimi ecidiji in ecidiosporami. Slednje se z vetrom prenašajo na velike razdalje. Te na ribezu kalijo, oblikujejo micelij in na njem lezišča enoceličnih letnih spor (uredosorusi) z uredosporami. Pozno poleti se na listih oblikujejo ležišča zimskih spor (televtosorusi) z televtosporami. Te ne prezimijo ampak takoj kalijo v bazidije. Na njih se oblikujejo nežne bazidiospore, ki jih veter prenese na zeleni bor. Okužijo ga preko iglice. Hife se vrastejo v skorjo poganjka ali mlade vejice. Tu gliva ostane do pomladi. Varstvo Primerna razdalja med nasadi zelenega bora in ribeza (vsaj 3 kilometre). Sadimo bolj odporne sorte ribeza. Beli in rdeči ribez sta skoraj povsem odporna. Škropimo s priporočenimi fungicidi.
Besedilo: Franci Celar |
||
|
|||
